Po kuhinji sva končno dobila še tako dolgo pričakovano spalnico. Mizar je imel namreč nesrečo in bil cel mesec v gipsu … najina spalnica pa najbrž še v gozdu. In ker midva zelo rada spiva in rada dobro spiva, sva bila včeraj presrečna, saj sva po dveh mesecih znova spala v postelji. Čisto nekaj drugega je, če zjutraj stopiš iz postelje na tla ali pa če se moraš iz jogija na tleh dvigniti.

Spalnica morda res ni moja sanjska izbira (tista, ki bi jo jaz oz. midva imela, je stala 12.000 evrov … s popustom, razstavni eksponat namreč) , je pa zato zelo, zelo ekonomična, narejena po meri in predvsem – cenovno zelo ugodna. 

Neverjetno, vendar je še vedno precej omar praznih

V soboto sem še pleskala stene oz. steno, če sem natančna, danes pa so majstri končno dokončali spalnico in po dveh mesecih se bom zvečer končno ulegla v posteljo in ne več na tla. Moje veselje je nepopisno.   

Slikice sledijo … do takrat pa …

To sem si vedno želela, vendar nikoli nisem v stanovanju našla dovolj prostora zanj. Zdaj pa je v novem domovanju več kot dovolj prostora in poleg sedežne je sedaj parkiran on:

V toplejših mesecih sicer raje obujem superge in grem pretečt par kilometrov, pozimi pa ni veliko izbire. Razne aerobike in podobne zadeve so mi zaradi tistih neumnih koreografij dolgočasne, fitness tudi … tako, da imamo sedaj doma kolo. Sobno kolo. Upam, da ne bo konca zime dočakal kot obešalnik.

Zabavno … poješ en muffin potem pa gledaš, kako počasi se odštevajo kalorije na biciklu.

Evo, samo zate draga Ann ;) … slikice najine kuhinje.

Torej, pred dobrim mesecem sva se preselila in sedaj počasi opremljava najin Zverinjak. Kuhinja končno stoji. Zdej se bom pa malce važila, ampak meni je res lepa. Manjka sicer še nekaj malenkosti … steklo, lučke ipd … ampak kuhamo pa že lahko.

V pričakovanju spalnice …