Jupiiiiiiiiiiii, 22. novembra mi bo v Cvetličarni polepšal večer. Komaj čakam!!!!
Toliko nostagije …
Ruski voz
Voz, pospani voz za Harkov, Gomelj, Lenjingrad
Znam kako je nocas dalek Beograd
Nece moci nikada olovka i hartija
Ni svi ruski postari ne mogu ti doneti
Pismo koje pisem ja, marka s likom Lenjina
A u pismu jedina tuga sto me razara
Nije votka rakija
Mada nocas udara
Tuga mi je velika
Velika ko Rusija
Ja ne mogu poslati
Ljubav jer se ne salje
Nit’ sam mogo’ poneti
Sobom tvoje poljupce
Voz,u vozu izguzvana lica putnika
Ti si tamo negdje iza onih planina
Dal’ si mozda zaspala il’ si budna kao ja
Dal’ te muce nemiri il’ te nista ne muci
Kada budes citala pismo koje pisem ja
Tajna bice skrivena iza ovih redova
Tajna bice skrivena iza ovih redova
Po kuhinji sva končno dobila še tako dolgo pričakovano spalnico. Mizar je imel namreč nesrečo in bil cel mesec v gipsu … najina spalnica pa najbrž še v gozdu. In ker midva zelo rada spiva in rada dobro spiva, sva bila včeraj presrečna, saj sva po dveh mesecih znova spala v postelji. Čisto nekaj drugega je, če zjutraj stopiš iz postelje na tla ali pa če se moraš iz jogija na tleh dvigniti.
Spalnica morda res ni moja sanjska izbira (tista, ki bi jo jaz oz. midva imela, je stala 12.000 evrov … s popustom, razstavni eksponat namreč) , je pa zato zelo, zelo ekonomična, narejena po meri in predvsem - cenovno zelo ugodna.
Neverjetno, vendar je še vedno precej omar praznih 
V soboto sem še pleskala stene oz. steno, če sem natančna, danes pa so majstri končno dokončali spalnico in po dveh mesecih se bom zvečer končno ulegla v posteljo in ne več na tla. Moje veselje je nepopisno.
Slikice sledijo … do takrat pa …
Oh the weather outside is frightful,
But the fire is so delightful,
And since we’ve no place to go,
Let It Snow! Let It Snow! Let It Snow!
It doesn’t show signs of Pauseping,
And I’ve bought some corn for popping,
The lights are turned way down low,
Let It Snow! Let It Snow! Let It Snow!
When we finally kiss goodnight,
How I’ll hate going out in the storm!
But if you’ll really hold me tight,
All the way home I’ll be warm.
The fire is slowly dying,
And, my dear, we’re still good-bying,
But as long as you love me so,
Let It Snow! Let It Snow! Let It Snow!
Tale pesem se mi kar poje in poje … najbrž sem jo navsezgodaj zjutraj kje ujela …
To sem si vedno želela, vendar nikoli nisem v stanovanju našla dovolj prostora zanj. Zdaj pa je v novem domovanju več kot dovolj prostora in poleg sedežne je sedaj parkiran on:
V toplejših mesecih sicer raje obujem superge in grem pretečt par kilometrov, pozimi pa ni veliko izbire. Razne aerobike in podobne zadeve so mi zaradi tistih neumnih koreografij dolgočasne, fitness tudi … tako, da imamo sedaj doma kolo. Sobno kolo. Upam, da ne bo konca zime dočakal kot obešalnik.
Zabavno … poješ en muffin potem pa gledaš, kako počasi se odštevajo kalorije na biciklu.
No, vsaj modna industrija ni pozabila na prezeble roke:
Današnjo jutranjo kavico smo začeli s težkimi temami. Vojne. Nato pa je beseda nanesla na današnje uničenje 37 ton ponaredkov znanih blagovnih znamk v koprskem pristanišču. Med ponarejenimi izdelki je največ športnih copat znamk Nike, Lacoste, Adidas in K-Swiss (skupaj nekaj manj kot 30 ton ali skoraj 27.000 parov) ter brisače znamke Playboy. Poseben stroj za mletje bo 37 ton športnih copat, kap, žog in brisač razcefral na majhne kose.
Praksa je takšna, da se o ponaredkih obvesti proizvajalce, ki se odločijo za nadaljne ukrepe. Običajno se pri manjših količinah ne odločijo za uničenje, ker je uničevanje predrago. Vendar, tudi če stvari ne gredo v mletje, ne smejo v humanitarne namene. (Hmmmm, zanima me, kam gredo te stvari, če ne gredo niti v mletje in tudi v humanitarne namene ne????)
No, tu pa se nam je porodilo vprašanje. Pa kaj se res ne da v Evropi sprejeti kak zakon, ki bi te stvari namesto da gredo v mašino za mletje, dali v humanitarne namene (recimo sedaj, po poplavah bi najbrž marsikomu prav prišel par superg ali pa brisača). Eh, ti zakoni in pravila so včasih res popolnoma nesmiselni.
… še prej pa bi se rada sprehodila po šumečem listju.
Morda danes?
… vsem Ljubljančanom, ki se vozijo s štirinajstico.
Lepo prosim, da se vsaj vsak drugi dan umijete, skočite pod tuš, banjate ali karkoli vam je ljubše. Nato pa oblecite sveža oblačila in se šele nato odpravite med ljudi.
Ne vem, ali danes moj nos deluje v višji prestavi in zaznava toliko bolj in več vonjav ali je za mojimi sopotniki (pred mlajem) naporna in prepotena noč ali pa se ljudje pač ne umivajo.
Masaža. Mmmmm, to bi mi zdaj prišlo zelo prav.
Hrbet me boli, rama me boli, desno zapestje me boli …
Oči trpijo, dioptrija raste.
Sem prepričana, da čudovito masira. Jaka Lakovič
Če sovražiš likanje? To res sovražim. Likanje odlašam toliko časa, dokler mi ali ne zmanjka cunj ali pa prostora, kamor dajem oprano perilo. In likanja ni nikoli konec. Ko se že spravim in polikam par žeht … se že sušijo nove in nove in nove … in spet sem na začetku.
Tolikokrat sem si že rekla, da bom perilo iz stojala odnesla takoj na likalno desko in polikala sproti. Eh, če nisem v desetih letih, najbrž tudi v prihodnjosti ne bom.
Ko bom velika in bom imela še večjo plačo, si bom omislila gospodinjskega pomočnika. Ja.
Lakovič pa še kar blesti. Že dolgo nisem objavila nobene njegove slikce, ane?
Foto Sportal
Btw … a sem že omenila, da sovražim likanje?
Še ene par slikc …
Tale napis mi je bil takoj všeč. Všeč zato, ker je bil na tako nenavadnem mestu 
Leni grški pes … ja, prav vsi takole ležijo. Brez izjeme.
Yugo …
Pesek … vedno in povsod. Zvečer ga čistiš iz vsake še tako majhne telesne odprtine.
Prevozno sredstvo, ki zna tudi ugrizniti. Ja, varnostno razdaljo sem si vzela. Cena - 4 evre za 125 stopnic
Prijazna muca, ki se je celo večerajo muzala okoli moje noge.
Lepa je tale Grčija …
Evo, samo zate draga Ann ;) … slikice najine kuhinje.
Torej, pred dobrim mesecem sva se preselila in sedaj počasi opremljava najin Zverinjak. Kuhinja končno stoji. Zdej se bom pa malce važila, ampak meni je res lepa. Manjka sicer še nekaj malenkosti … steklo, lučke ipd … ampak kuhamo pa že lahko.
V pričakovanju spalnice …
Thira.
Prelep. Vroče. Morje čisto. Pisane stene in vulkan. Hrana … njami, kilogramčki se zelo hitro naberejo. Grki … prijazni in počasni … sicer sem ga obljubila Ireni, vendar …
Nekaj foto utrinkov:
Ena lepših plažic. Majhna, prazna in skrita.
Vulkan si je potrebno nujno ogledati. Kaldera.
Ne, ni moj ulov.
Sončni zahod.
Rdeča plaža.
Please visit WP-Admin > Options > SPA and enter the key. Don't have a key? Signup here
