Emocionalni vampirji
Izraz nima veze z Drakulo in njegovimi podaniki. Nanaša se na ljudi, ki te izčrpajo. Po srečanju in pogovoru (pa tud če čist kratkem) se počutite čist izmozgano … še huje, kakor, če bi vam Drakula izsesal liter krvi. To so ljudje, ki mislijo, da so središče sveta, da moramo vsi poslušat samo njih, neprestano zahtevajo vašo pozornost … nas pa nikoli ne poslušajo!
Seveda to niso naši prijatelji, so pa znanci, na katere občasno naletite … običajno je že prepozno, da bi se jim skrili. Vedno jamrajo, polni so zgodb o tem, kako jim je hudo, kako jih šef v službi za******, kako so vsi moški prasci in pokvarjeni, da ni več poštenih ljudi na svetu … in bohnedaj, da jim poskušate ugovarjat. Itak vas ne bodo poslušal ali pa vam bodo rekli …. »Kako si naivna, itak boš kmalu spoznala, da so vsi isti«
Ti ljudje vam ničesar ne nudijo, samo »cedijo« vaš življenjski sok … Po petminutnem pogovoru s to osebo A sem vedno čist izmučena. Toliko negativne energije oddaja, toliko nezadovoljstva je v njej …
Poznam jo že ene 10 let, nekoč sva bile sodelavke in včasih kje v mestu naletim na njo. Pa vsakič upam, da bo drugače, da bo na svet začela gledat z nekoliko svetlejšimi očali in ne bo več tako nezadovoljna. Ne, vsakič je huje … upam, da bom naslednjič uspela pobegnit na drugo stran ceste ….
vidiš, jaz pa nimam ačsa za take ljudi in jim to tudi takoj povem. vsako leto mal pospravim seznam znancev in se najprej znebim čustvenih vampirjev. Žal je bila med njimi tudi moja mama, a ko sem zdaj že en mesec brez nje - me ne kliče in ne hodi k mani, jaz pa k njej ne, mi je ful lažje. Ni fer, da mi drugi kradejo energijo, ker se ni enostavno polnit z njo.
se bi kar strinjal s katarino
komentar avtorja soncnica — 27.10.2006 @ 12:02
ja jaz imam tudi podobne poglede na te stvari kot katarina
samo za razliko od tebe jaz nimam stikov s svojo mamo že slabih pet let (ja vem enim se to sliši grozno, sj vmes sva se videli ene 5 - 10 krat vedno na nekih neizogibnih stvareh, kjer se pač srečaš) in se počutim veliko bolje, najprej sem se full žrla zaradi tega, samo sem pol ugotovila, da ni vredno se ukvarjat z nekom, ki ti dobesedno žre živce…to sem zares dojela, ko sva šli naročit venec za pogreb moje stare mame - ker si je le ta zaželela prav posebne rože v vencu in jih nikjer v ljubljani niso imeli v cvetličarni - in me je v petnajstih minutah spravla na rob živčnega zloma, ko sva se peljali nazaj proti ljubljani sem mogla sama sebe prepričvat, da nisem zapeljala s ceste in ko sem jo pripeljala do doma sem bila tako izčrpana, da sem se kr tresla 15 minut in takrat sem po tem, ko sem prespala celo popoldne in se ”rečarđala”, sklenila da se tega RES ne grem več, ker nisem polnilni stroj…
…vem, da tega večina ne more razumet in me še zdaj ‘’silijo”, da naj se le pobotam z njo, saj je moja mama, ampak jaz sedaj gledam na to tako, kot gledam na pretekla razmerja, če ne gre pač ne gre in nima veze rint z glavo skozi zid…
in takrat ko sem spoznala, da pač z nekimi ljudmi nikoli ne moreš biti na enaki frekvenci sem se odločila, da črtam s svojega življenja vse ”bele omele” tako ali drugače
Sej če bi bila ta oseba nekdo, ki ga pogosto srečujem ali pa je celo sorodnik, potem že nekak poštimaš stvari pa poveš, da naj te pustijo na miru. Tako, ko je pa to le znanka, ki jo srečam morda 1x na leto kje na ulici, je pa mal smešn, če ji rečem, naj se me naslenjič, ko se srečava, izogne, ker me preveč izčrpa. Se bom šla raje kar to varianto …. bežanje in skrivanje
A***, če pa to slučajno bereš … sej razumeš, a ne?
komentar avtorja Mattew — 27.10.2006 @ 14:51
Draga ali dragi XY!
Ko te nasledjič srečam, daj reči živjo, pa jo ucvri naprej, sicer te bom scvrl jaz.
Korektno, jedrnato, jasno.