Že dva meseca se borim s trdovratnim vnetjem v zobkih. Grozno …  Še dobro, da imam najboljšega zobarja na svetu, pa čeprav bom zaradi tega bankrotirala.

V začetku septembra,  ko se je vse skupaj zakuhal, je bilo moj prvi strah in prvo vprašanje: Koliko me bo to stalo???

Po enem mesecu se je vprašanje oz. želja nekoliko spremenila: Ni več pomembno, koliko se bo moj račun zmanjšal, ampak, kdaj se bo zdravljenje končalo???

Po dveh mesecih in hudih bolečinah pa je moja edina želja: Ni pomembno, koliko bo stalo in kako dolgo bo zdravljenje trajalo, le bolet naj neha!!!!

Pa še nekaj se je spremenilo … strah, ali pa recimo temu raje nelagodnost pred obiskom zobozdravnika,  je izginil. Še več, včasih, ko me fejst boli, ko noben tablet ne pomaga več, ko se filam z antibiotiki, ko moji zobki zavračajo vsako zdravilo … KOMAJ ČAKAM, da obiščem tisto ordinacijo. Komaj čakam, da me pod nož vzame kirurg in obdela moje korenine (apikotomija).

… in ko bo vsega konec, bom šla plesat, plesala bom celo noč!!!

In kupila si bom ene lepe plesne čeveljce.