Za vse nas, ki bomo halloween party preživele s hladnimi obkladki na obrazu in painkillerji … :) 

Moja faca izgleda tako kot irenina želva, zatečena zgornja ustnica in pod desnim očesom … baje sedaj pridejo barve - modra,viola, zelena in nato rumena.

Odrezal so mi zajeten del zobne korenine, sploh ne vem koliko šivov imam v gobcu (seveda me pošteno pikajo in srbijo) …  pa še boliiiiiiiiiiiiiiiiii me.

Nč, grem raje še po kak painkiller pa naprej spat.

Izraz nima veze z Drakulo in njegovimi podaniki. Nanaša se na ljudi, ki te izčrpajo. Po srečanju in pogovoru (pa tud če čist kratkem) se počutite čist izmozgano … še huje, kakor, če bi vam Drakula izsesal liter krvi. To so ljudje, ki mislijo, da so središče sveta, da moramo vsi poslušat samo njih, neprestano zahtevajo vašo pozornost … nas pa nikoli ne poslušajo! 

Seveda to niso naši prijatelji, so pa znanci, na katere občasno naletite … običajno je že prepozno, da bi se jim skrili. Vedno jamrajo, polni so zgodb o tem, kako jim je hudo, kako jih šef v službi za******, kako so vsi moški prasci in pokvarjeni, da ni več poštenih ljudi na svetu … in bohnedaj, da jim poskušate ugovarjat. Itak vas ne bodo poslušal ali pa vam bodo rekli …. »Kako si naivna, itak boš kmalu spoznala, da so vsi isti«  

Ti ljudje vam ničesar ne nudijo, samo »cedijo« vaš življenjski sok … Po petminutnem pogovoru s to osebo A sem vedno čist izmučena. Toliko negativne energije oddaja, toliko nezadovoljstva je v njej …  

Poznam jo že ene 10 let, nekoč sva bile sodelavke in včasih kje v mestu naletim na njo.  Pa vsakič upam, da bo drugače, da bo na svet začela gledat z nekoliko svetlejšimi očali in ne bo več tako nezadovoljna. Ne, vsakič je huje … upam, da bom naslednjič uspela pobegnit na drugo stran ceste ….

Tip se je na očetovem pogrebu zelo razhudil, ker so ”klepetali” med njegovim govorom  …  poglej video -klik 

Se je že začelo … “ljubitelji” so si vzeli čas in se poigrali z Jankovićem in photoshopom. Meni je prva ljubša.

p.s. … dodajam še vic, ki je pršu po mailu

Novinar sprašuje: “Koliko časa potrebujete, da  kupite z vašo plačo mercedes ?”

Kučan odgovarja: “Ja če skupaj s  štefko vrževa, bi rabila tam okoli 4-5 mesecev.”

Drnovšek pravi:  “Glede na to da sem sam, bi trajalo tam okoli 8-9 mesecev.”

Jankovič  premišljeno: “Bi rekel tam okoli 3-4 leta.”

Novinar se začudi. “Ja  gospod Jankovič, kako to mislite 3-4 leta?”

“Pa  veste, mercedes je velika firma” zaključi Jankovič.

… ampak takim pikcem se vse oprosti. Dober tek!

Pri 3. letih si uspešen, če je plenica suha.

Pri desetih letih, če imaš veliko prijateljev.

Pri 20, če imaš reden seks.

Pri 30, če imaš službo.

Pri 40, če imaš denar.

Pri 50, če še vedno seksaš.

Pri 60, če imaš še vedno kakšnega prijatelja.

Pri 70, če je plenica suha.   … sklenjen življenjski krog …

Ne, ni mrtev … le naveličal se je zvezdništva in se umaknil v neko vas na severu Bosne, odprl je mini lokalček in dneve preživlja za šankom: Če pa ga res lepo prosite, bo v roke poprijel kitaro in odigral nekatere svoje hite …  Come as you are, Smells like teen spirit …

Imena vasi na njegovo željo ne bom zapisala.

 Danes se počutim tako sladkosnedo …

Kadar vam se zgodi, da izgubljate kontrolo nad lastnim življenjem, kadar vam je dan s 24 urami prekratek, pomislite na velik kozarec kislih kumaric… in ne pozabite na kavo! Profesor je stal pred svojimi študenti pred začetkom predavanja filozofije, za seboj je imel nekaj predmetov in čakal.  Ko se je predavanje pričelo je brez besed pred sebe dvignil velik prazen kozarec v katerem so bile prej kisle kumarice, ga položil na kateder in napolnil z žogicami za tenis.  

Potem je vprašal študente ali je kozarec poln. Strinjali so se, da je.  Za tem je profesor vzel škatlo polno kamenčkov in jih sipal v kozarec, ki ga je rahlo pretresal. Kamenčki so se otkotrljali v prazen prostor med žogicami.  

Tedaj je spet vprašal študente ali je kozarec poln. Spet so se strinjali.  Naslednja škatla, ki jo je profesor vzel, je bila polna peska. Ko ga je sipal v kozarec je pesek zapolnil še vse preostale prazne kotičke med žogicami in kamenčki.  Še enkrat je vprašal študente ali je kozarec poln. Skrušeno so odgovorili, da je.  Tedaj je profesor izpod katedra vzel dve skodelici polni kave in ju zlival v kozarec. Kava je natopila pesek. Študenti so se smejali.  “Sedaj” je rekel profesor med tem ko je smeh pojenjal, “želim da razumete, da ta kozarec predstavlja vaše življenje: 

Žogice za tenis so pomembne stvari v vašem življenju : vaša družina, vaši otroci, vaše zdravje, vaša vera in stvari, ki se jim predajate. To so tiste stvari s katerimi bi vaše življenje bilo še zmeraj izpolnjeno- tudi če bi vse drugo izginilo!  Kamenčki predstavljajo druge stvari, ki so za vas pomembne: vaša služba, vaša hiša, vaš avto.  

Pesek pa predstavlja ostale stvari. Tiste male stvari. Če napolnite ves kozarec s peskom v njem ni več mesta za žogice za tenis in za kamenčke.   Enako je v vašem življenju. Če porabite ves svoj čas in energijo za male stvari, nikoli ne boste imeli mesta in časa za pomembne stvari.  Skrbite za stvari, ki so ključne za vašo srečo! Igrajte se s svojimi otroci. Najdite čas in pojdite k zdravniku. Peljite partnerja na večerjo. Obnašajte se, kot da imate spet 18 let. Naučite se uživati … Za očistiti stanovanje in za popravilo stvari bo vedno dovolj časa. Najprej poskrbite za žogice za tenis - stvari, ki so za vas resnično pomembne. Ugotovite svoje prioritete. Vse ostalo je pesek.” Tedaj je ena od študentk dvignila roko in vprašala: “In kaj predstavlja kava?”  Profesor se je nasmejal. “Všeč mi je, da ste to vprašali!  

Kavo vlivam zato, da bi vam pokazal, da brez obzira koliko mislite, da je vaše življenje polno, je v njem vedno prostor za skodelico kave s prijateljem!”

Le katera mu ne bi dala …

Že dva meseca se borim s trdovratnim vnetjem v zobkih. Grozno …  Še dobro, da imam najboljšega zobarja na svetu, pa čeprav bom zaradi tega bankrotirala.

V začetku septembra,  ko se je vse skupaj zakuhal, je bilo moj prvi strah in prvo vprašanje: Koliko me bo to stalo???

Po enem mesecu se je vprašanje oz. želja nekoliko spremenila: Ni več pomembno, koliko se bo moj račun zmanjšal, ampak, kdaj se bo zdravljenje končalo???

Po dveh mesecih in hudih bolečinah pa je moja edina želja: Ni pomembno, koliko bo stalo in kako dolgo bo zdravljenje trajalo, le bolet naj neha!!!!

Pa še nekaj se je spremenilo … strah, ali pa recimo temu raje nelagodnost pred obiskom zobozdravnika,  je izginil. Še več, včasih, ko me fejst boli, ko noben tablet ne pomaga več, ko se filam z antibiotiki, ko moji zobki zavračajo vsako zdravilo … KOMAJ ČAKAM, da obiščem tisto ordinacijo. Komaj čakam, da me pod nož vzame kirurg in obdela moje korenine (apikotomija).

… in ko bo vsega konec, bom šla plesat, plesala bom celo noč!!!

In kupila si bom ene lepe plesne čeveljce.

A ste si že nabavil nove, lepe, čudovite denarnice na naše prihajajoče dinarčke?

Na vsakem koraku nas zasipajo s tem vprašanjem, nam vsiljujejo nove modele denarnic, včer sm pa celo vidla na TV-ju intervju s kvazi izumiteljem, ki je izumil neko grdobo od denarnice. Pa kaj res misli, da bo kdo v žepku nosil neko plastično spakedralo, ki ima vdolbinice za točno določeno število kovančkov (bohnedaj, da bi imeli v tej denarnici več k npr. 5 istih kovancev, jih ne boste mel kam dat, kr bo vodlbinica prepolna), ki jih s pritiskom na nek gumbek dobiš iz škatlice pod kotom 45 stopinj????

Kaj pa je narobe s sedanjimi denarnicami? Ženske imamo itak v vsaki denarnici prostorček za kovančke, kjer bodo namest tolarčkov pač evri, moški bodo pa najbrž še naprej kovance spravljal v žepe … no, ne predstavljam si mojga deca, da bi nosil eno denarnico za bankovce in potem še eno za kovančke …

Itak pa nas večina plačuje s karticami …

O tem govorim:

Berem, da je Hrvaško zajela nakupovalna mrzlica (taka, kot smo jih v Sloveniji videli ob vseh odprtjih večjih trgovskih centrov). Novi City Center One je v prvih štirih dneh po otvoritvi obiskalo več kot 270.000 potrošnikov. Jutranji list je izračunal, da je bil skupni promet v novem potrošniškem centru v štirih dneh 16 milijonov kun (518 milijonov tolarjev).

Pa kaj je tem ljudem? Sm ženska, rada sem lepo oblečena, uporabljam sto in en kozmetični pripravek, kuham in pospravljam … in za vse to moram po nakupih. Ampak le toliko, kolikor rabim. Če grem, si zadam cilj …. Grem, izberem, plačam in odidem.

Ne razumem pa ljudi, ki popoldneve preživljajo v nakupovalnih središčih, se prerivajo na blagajnah, v košare in vozičke mečejo stvari, ki jih najbrž nikoli ne bodo uporabili, zapravljajo težko prislužen denar … samo, da si kupijo nekaj novega in nepotrebnega.

Včasih je bilo lažje … kar si rabil, si si izdelal sam.

Ali pa še nedolgo tega so bile na policah v trgovinah samo nujno potrebne stvari – še kak prašek, čokolado in bencin smo kupoval čez mejo ali pa vsak drug dan, odvisno od registrske številke … ja, danes je kakovost življenja morda boljša, ker lahko vse dobimo že pri najboljšem, sosedu, po drugi strani pa je kakovost slabša, saj nas vse to obremenjuje …

Hej, a res nimate kaj pametnejšega počet, kot viset v trgovinskih centrih???? Pejte na sprehod, v gozd nabirat kostanj, obiščite dedka in babico ali pa jima prižgite svečko na grobu, napišite kako pismo nekomu, ki vam veliko pomeni pa ste mu to pozabili povedati (sej ga še znate, a ne?) In namesto, da se prerivate z vozički  v šparu, se raje nasmehnite sosedu in ga povabite na kolaček in kavico …. Ker gmotne dobrine imajo zelo kratek rok trajanja.

Bejbi, tole pa tebi posvečam … P&O 

Pred tebe razlit’ cu svoju bol
K’o crno vino na bijeli stol
Jos nosim onaj trag
Sto boli al’ je drag
A tebe nema i nema te

Prolazi jos jedan utorak
Sve ide, znam
Moram biti jak
Al’ cuvam jastuk nas
Tek ako zalutas
A tebe nema i nema te

I sve dok zivim
I dok imam glas
Ja plakat’ cu za nas
To me zivot okuje

I sve dok zivim
I dok imam glas
Ja plakat’ cu za nas
Boze daj da budem jak
Da mi prodje utorak

Zivim k’o vuk
ponosan i sam
Ne znam za bol,
ljubav niti sram

Al’ cuvam jastuk nas
Tek ako zalutas
A tebe nema i nema te  … Petar Grašo

Why Women Cry Easily!

One day, a young boy asked his mom.
“Why are you crying?”
“Because I’m a woman” she told him.
“I don’t understand ,” he said.
His Mom just hugged him and said, “And you never will, but that’s okay.”
Later the little boy asked his father, “Why does mom seem to cry for no reason?”
“All women cry for no reason” was all his dad could say.
The little boy grew up and became a man, still wondering why women cry finally, he put in a call to God.
When God got back to him, he asked, “God, why do women cry so easily?”
God answered, “When I made women, I decided she had to be special.
I made her shoulders strong enough to carry the weight of the world, yet her arms gentle nough to give comfort.
I gave her the inner strength to endure childbirth and the rejection that many times will come, even from her own children.
I gave her a hardness that allows her to keep going and take care of her family and friends, even when everyone else gives up, through sickness and fatigue, without complaining.
I gave her sensitivity to love her children under any and all circumstances even when her child has hurt her badly. She has the very special power to make a child’s boo-boo feel better and to quell a teenager’s anxieties and fears.
I gave her strength to care for her husband, despite faults, and I fashioned her from his rib to protect his heart.
I gave her wisdom to know that a good husband never hurts his wife but some times tests her strengths and her resolve to stand beside him unfalteringly.
For all of this hard work, I also gave her a tear to shed, It is her’s to use whenever needed and is her only weakness.”
“When you see her cry, tell her how much u love her and all she does for everyone. And even though she may still cry, you will have made her heart feel good.” “She is special!”

evo, tole je Thumbelina, malo bitjece, ki ga otroci obožujejo. Thumbelina se je rodila pred petimi leti, visoka je le 44 centimetrov in ima 25 kilogramov. Svoje mesto je našla celo v Guinessovi knjigi rekordov.

Evo, to je ena izmed stvari, ki mi vedno privabi nasmeh na ustnice. Prav rada bi spoznala tipa, ki mu je posodil glas (Carlo Bonomi), zanima me, katero drogo je konzumiral, ker res ne vem, če lahko vsak dan npr. zjutraj prideš na snemanje in se tako režiš brez pomoči kakšnih opojnih substanc.     Poslušaj in se nasmej … klik

Evo, zadnjič smo gledal restavracije, ki jih je opremljal vodovodar, danes pa gledamo najnovejšo modno muho na Japonskem. Ne, to niso prosojna krila … le tak potisk imajo.